Reka Drava
Reka Drava
Reka Drava izvira v Alpah na meji med Italijo in Avstrijo. V zgornjem delu je tipična alpska reka. V bližini Dravograda priteče v Slovenijo. Pred izgradnjo hidroelektrarn je bila reka Drava vse tja do Maribora hitro tekoča reka z neštetimi brzicami in globokimi tolmuni. Pri Ožbaltu je izoblikovala celo več kot 20 m globok kanjon. Takrat so v reki prevladovale ribje vrste, ki so za svoj obstoj potrebovale hitrejši vodni tok s prodnimi brzicami in tolmuni. Med takšne so spadale podust, mrena, platnica, ploščič, bolen, klen, sulec, lipan ter mnoge druge vrste. Reka Drava je bila takrat brez ovir in neposredno povezana z reko Donavo, od koder so na drst v slovenski del Drave migrirale ogromne količine rib, ki so poskrbele, da je bilo rib vedno v izobilju. Po izgradnji hidroelektrarn je pester vodni tok izginil. Reka se je umetno upočasnila in poglobila.
Zaradi počasnejšega vodnega toka je dno in bregove reke prekril mulj. Prodne brzice in sipine so izginile, s tem pa tudi ustrezni habitati in drstišča za ribe, ki so živele v tem delu Drave. Kot posledica teh dogajanj je začela izrazito upadati številčnost in vrstna pestrost rib. Danes reko Dravo naseljujejo predvsem ščuka, krap, som, smuč in ribji drobiž. Še vedno so prisotne tudi podusti, platnice, mrene, ploščiči, kleni in druge vrste vendar v manjših količinah.
Koroška ribiška družina upravlja z reko Dravo od meje z Avstrijo do hidroelektrarne Vuzenica. Danes reka Drava ponuja zelo dober ribolov na ščuko. Ujeti je mogoče tudi kapitalne primerke. Vse bolj pogost je ribolov na soma, krapa, smuča in šarenke. Bolj potrpežljivi ribiči pa se lahko posvetijo ribolovu podusti, platnice, mrene in nekaterih drugih podobnih vrst. V črneškem zalivu se dobro lovi tudi ribji drobiž.
Ribolov na reki Dravi je dovoljen v naslednjih revirjih:
Drava 1: od meje med Slovenijo in Avstrijo do HE Dravograd;
Drava 2: od HE Dravograd do HE Vuzenica (vključuje Trbonjsko jezero);
V reki Dravi je dovoljeno beličarjenje, vijačenje, talni ribolov in ribolov iz čolna. Lovi se lahko s kompostnimi črvi, kostnimi črvi, koruzo, kruhom, umetnimi vabami in drugimi vabami rastlinskega izvora.
Ribolov je dovoljen od zore do mraka ter skozi celo leto v skladu in z upoštevanjem varstvene dobe posameznih ribjih vrst. Pri uplenu je potrebno upoštevati tudi minimalno dolžino, pod katero uplen ribe ni dovoljen.
Dovoljena količina uplena: 5 kosov mrene ali podusti ali klena ali platnice do skupne teže 5 kg ali 2 kg ribjega drobiža ali 1 kos ščuke ali smuča ali soma ali 3 kosi šarenke ali 2 kosa krapa do 5 kg ali 1 kos krapa nad 5 kg. Po dosegu zgornje meje uplena je potrebno zaključiti z ribolovom.
V času varstvene dobe ščuke je vijačenje prepovedano. Roparice je dovoljeno loviti z vijačenjem ali muharjenjem, z eno palico in eno umetno vabo. Pri ostalih ribolovnih načinih je dovoljen ribolov z dvema ribiškima palicama s po enim trkom. Mreža čuvarica za shranjevanje živih rib ni dovoljena.
Prepovedane so vabe živih živali, mrtva riba, vabe iz živali ali njihovih surovin, ki so ogrožene in vabe, ki vsebujejo strup. Obvezen je odpenjač za odpenjanje rib ali primerne klešče ter podmetalka. V primeru ribolova po sistemu »ujemi in spusti« je obvezen ribolov s trnki brez zalusti ali s stisnjeno zalustjo.